Intervju Stripburger

S: Od prvotne ekipe je z nami le še Katra. Sicer se zasedba ves čas spreminja. V povprečju doživimo na leto vsaj en odhod in eno novo pridobitev. Ekipa u tom momentu: Katra Mirović, Kaja Avberšek, Gašper Rus, David Krančan, Domen Finžgar, Bojan Albahari.

B: Jaz sem ga poznal nekje od StripBureka dalje (morda že prej, od prve posebne izdaje dalje pač, če mislim prav) in mi je bil vedno zanimiv, toda redko sem nanj naletel pri bralcih in tudi sicer drugje. Zame je bil revija,ki fura svojo sceno na odličen način, ne da bi se oziral na to, kaj "gre v promet". Je prva alter-strip revija, ki sem jo sploh (s)poznal in moj prvi stik s tovrstnim stripom.

G: Kot sem obeležil v neki nedavni, zelo posebni Stripburgerjevi izdaji, sem za Stripburger prvič slišal nekje leta 1996, ko sem bil še na pragu najstništva. Če se prav spominjam, je nato trajalo še kake štiri ali pet let (torej do 2000 ali 2001), da sem v resnici dobil v roke nekaj njegovih izvodov. Spočetka sem bil do njega zelo nezaupljiv. Bil sem priden, lepo vzgojen fantek, in nekateri stripi, ki sem jih videl v tistih Stripburgerjih, so me navdajali z nelagodjem. Naslednja faza (2004) je bila, da sem se na Stripburger dejansko naročil. Takrat še vedno nisem bil pravi fen, zdi se mi, da sem to storil bolj iz nekakšne moralne podpore do domače stripovske scene. Od tam naprej so se stvari odvijale hitro, saj sem že naslednje leto pristopil k uredništvu.

S: Novi uredniki seveda prinašajo nove ideje in lahko spreminjajo uredniško politiko revije, vendar smo ves čas ostajali in ostajamo v mejah alternativnega stripa. Da bi na primer prestopili v mainstreamske vode, tako velik koneptualni in "ideološki" prestop vendarle ni možen ... Zase lahko rečem (tu odgovarjam kot Gašper Rus, in ne v imenu celega uredništva), da sem si, v času, ko sem se najbolj angažiral v uredništvu, prizadeval za uvedbo večjega števila stripov z močno zgodbo, fabulo, kot nasprotje golemu formalizmu. Upam, da se v tem oziru moj pečat pozna ... Mislim, da bi se to moralo najbolj videti v številkah 45 in 47.

S: Da, Stripburger je krenuo kao fanzin i jos uvek ima neke te osobine. Registrovan je vec godinama, mislim, da od 2. broja, kad su nas opozorili, da treba, da se upisemo u razvid medija. Po zakonu svaki medij treba, da je upisan.

S: Stripburger kao magazin je do nedavno i od 16. broja sufinansiralo Ministarstvo za kulturo, sada Javna agencija za knjigu. Ministarstvo podrzava nase (i od jos nekih drugih) radionice stripa i izlozbe, ali ne shvataju, da treba da se radne stipendije daju i strip crtacima. Od njih se ocekuje, da ce se snaci na trzistu, a trzista bas nema, posebno ne za alternativni strip. Puno je bolje sada nego pre 10 ili vise godina, ali nije bas ruzicasto kao i za ostale umetnike iz podrucja vizuelnih umetnosti.

S: Na primeru brazilskega bloka so bili razlogi sledeči: kot prvo smo spoznali (in objavili) dva intrigantna brazilska avtorja (D'Saleteja in Buenota), ki sta v nas zbudila zanimanje za celotno brazilsko sceno. Kot drugo smo se bloka lotili na priporočilo našega starega znanca, francoskega striparja Matthiasa Lehmanna, ki je tudi sam brazilskega rodu in pozna mnogo tamkajšnjih zanimivih avtorjev. Nenazadnje pa imamo po novem v uredništvu tudi članico, ki obvlada portugalsko, kar pride prav pri navezovanju stikov z Brazilci. "Nacionalni" bloki se ponavadi porodijo iz takšnih povezav ... Ko je eden od naših urednikov preživel študijsko leto na Češkem, denimo, je spoznal veliko tamkajšnjih zanimivih striparjev, kar je bil povod za češki blok v številki 53. Pri tematskih blokih je zgodba nekoliko bolj zapletena ... Vsekakor temo vedno določimo v soglasju z vsemi člani uredništva. Včasih so to pereče, aktualne teme, na primer Warburger ali Ekoburger. Včasih pa so res bizarne, priznamo. Na primeru 8. smrtnega greha se tudi sam ne spomnim več, kako smo prišli do nje. :)

S: Oboje. Nekateri avtorji se sami prijavijo preko naših razpisov, nekatere izvohamo mi in jih povabimo k sodelovanju ... Glede kriterijev pa ... Objavljamo stilsko in vsebinsko tako raznorodne stripe, da težko odgovorim na to vprašanje, ne da bi zašel v protislovje s samim seboj. So pa določene karakteristike, ki jih imamo radi, in ki nas lahko prepričajo, da določen strip izberemo za objavo. Včasih je to dobra zgodba, vendar radi vidimo, da ni vezana na kakšen etabliran žanr. Lahko nas prepriča tudi likovna kakovost, v kolikor se ne podreja kateremu od 'kanoniziranih' stilov, kakršni prevladujejo v mainstreamovskih stripih. Druge zaželjene poteze so (lahko) tudi dober humor (preferiramo črnega in absurdnega), smisel za realizem, satiričnost, osebna izpovednost, iskrenost (to še posebej!), nepretencioznost, bizarnost, in, v nekaterih slučajih, določena mera naivnosti. Vsekakor pa vsak strip vedno izberemo s soglasjem celotnega uredništva.

S: Koliko prodamo v tujino in koliko doma, ne štejemo. Tako po filingu gre celo več izvodov v tujino ... Ali pa je razmerje vsaj pol-pol ... V drugih deželah bivše Juge pa, kolikor vem, trenutno (žal) sploh nimamo nekega stalnega odjemalca oziroma distributerja ... Mislim, da tja Stripburgerji zaidejo bolj priložnostno, preko poznanstev. Glede pomembnosti trgov pa ... seveda bi radi videli, da bi bil Stripburger predvsem revija za slovenske ljubitelje stripa in da bi večji del izvodov, ali celo vse, prodali doma ... Realnost pa je žal drugačna, brez tujih bralcev sploh ne bi imelo smisla furati takšno revijo.

S: O dejavnosti Stripoholikov ne vemo prav veliko, saj so naši zapriseženi sovražniki. Enkrat so že naslovili na naše ministrstvo za kulturo peticijo, da naj Stripburgerju ukinejo subvencije. Kolikor je meni znano, nimajo ambicij, da bi njihovo glasilo preraslo meje fanzina, oziroma se v bližnji prihodnosti kaj takega še ne bo zgodilo. Stripoholik predvsem ljubiteljsko društvo; njihova glavna dejavnost so redni "stripovski bazarji" in pa vodenje spletnega foruma Striparna. V tem smislu seveda še vedno obstajajo oziroma "delajo dalje". Poleg Stripburgerja je pri nas edina prava revija za strip mesečnik Strip Bumerang, ki zastopa mainstreamovski strip. Veliko o njej ne vem, ker me njihov izbor stripov izrazito odbija. So pa na sceni že od leta 2006, kar je pravzaprav presenetljivo, glede na to, kako neprofitabilna dejavnost je stripovsko založništvo pri nas ...

S: Brazilska specialiteta ob koncu sveta: ni lepšega! :)

Glede prihodnosti pa: vsak konec je nov začetek in vse je mogoče v vesolju možnosti!